Plant Biology Blog

Mikroplastika škoduje vodnim rastlinam

By Matevz Likar

November 17, 2017

Mikroplastika so majhni delčki plastike s premerom manj kot 5 mm, ki jih najdemo v naravi. Glede na izvor jih lahko razdelimo na primarno in sekundarno mikroplastiko. Primarna mikroplastika je proizvedena z namenom in jo uporabljajo za različne namembnosti (največkrat kot abraziv). Sekundarna mikroplastika pa je rezultat delovanja okolja na večje kose plastike, ki so počasi razpadli na manjše dele.

Primarna mikroplastika

Primarno mikroplastiko namerno proizvedejo v tej velikosti. Večinoma se uporablja v kozmetiki, deloma pa tudi pri “peskanju”. V kozmetiki mikroplastiko navadno najdemo kot grobi dodatek čistilnim kremam in gelom. En sam product lahko vsebuje tudi do 360.000 mikrozrn plastike.

Primarno mikroplastiko pa se uporablja tudi pri peskanju. Proces vključuje pihanje akrilnih, melaminskih ali poliesterskih mikrozrn s komprimiranim zrakom na različne površine za odstranjevanje npr. rje ali barve. Ker se delci pri postopku reciklirajo vse dokler ne izgubijo svojo abrazivno lastnost, so pogosto kontaminirani s težkimi kovinami kot so npr. kadmij, krom in svinec.

Sekundarna mikroplastika

Sekundarno mikroplastiko predstavljajo plastični delci, ki izvirajo iz razpadle plastike, ki se nalaga v naravi. Predpostavljeno je, da mikroplastika dodatno razpada, s čimer se delci pomanjšujejo, vendar do sedaj v naravi niso našli koščkov manjših od 1,6 mm premera.

Okoljski problemi

Nalaganje mikroplastike v vodnih okoljih je prepoznana kot resen in rastoč svetovni problem. Dokazano je bilo njeno kopičenje v morju (Law in Thompson 2014), kjer škoduje morskim organizmom (Wright et al. 2014). Pojavlja pa se tudi v sladkovodnih ekosistemih (Eerkes-Medrano et al. 2015), kjer predstavlja nevarnost za številne živali in rastline, ki naseljujejo reke in jezera. Med drugimi so slovenski raziskovalci pokazali, da mikroplastika zavira rast korenin male vodne leče (Lemna minor) z mehanskim oviranjem rasti. Ostri delci mikroplastike pa so tudi vplivali na viabilnost koreninskih celic. Raziskovalci so v raziskavi zaključili, da ima lahko mikroplastika iz kozmetičnih izdelkih negativne učinke na plavajoče rastline v sladkovodnih ekosistemih.

microplastics

Premagajmo mikroplastiko

Številne kozmetične znamke so že prenehale uporabljati mikroplastiko v svojih izdelkih ali pa so se zavezale k temu. Dokler pa prepoved uporabe ne bo tudi zakonsko uveljavljena pa lahko uporabo mikroplastike zmanjšate sami, preko neuporabe kozmetičnih izdelkov, ki jo vsebujejo.

If you’re unsure, check the label and avoid products containing polyethylene (PE), polypropylene (PP), polyethylene terephthalate (PET), polymethyl methacrylate (PMMA), polytetrafluoroethylene (PTFE) and nylon.

Prisotnost mikroplastike v proizvodih lahko preverite preko oznake sestavin. Označena bo kot: polietilen (polyethylene, PE), polipropilen (polypropylene, PP), polietilen tereftalate (polyethylene terephthalate, PET), polimetil metakrilat (polymethyl methacrylate, PMMA), politetrafluoroetilen (polytetrafluoroethylene, PTFE) in najlon (nylon).

Pri kampanji “Beat the Bead campaign” pa si pripravili tudi aplikacijo za pametne telefone, s katero lahko skenirate črtno kodo izdelka in preverite prisotno mikroplastike. Preko aplikacije pa lahko izdelke z in brez mikroplastike tudi dodajate v njihovo bazo izdelkov.

Literatura

Eerkes-Medrano, D., Thompson, R. C. and Aldridge, D. C. (2015) Microplastics in fresh water systems: A review of the emerging threats, identification ofknowledge gaps and prioritisation of research needs. Water Research 75,63-82. http://dx.doi.org/10.1016/j.watres.2015.02.012

Kalčíková G., Žgajnar Gotvajn A., Kladnik A., Jemec A. (2017) Impact of polyethylene microbeads on the floating freshwater plant duckweed Lemna minor. Environmental Pollution 230, 1108-1115.
https://doi.org/10.1016/j.envpol.2017.07.050

Law, K.L. and Thompson R.C. (2014) Microplastics in the seas. Science, 345, 144-145.  http://dx.doi.org/10.1126/science.1254065

Wright, S.L., Rowe, D. Thompson, R.C. and Galloway T.S. (2014) Microplastic ingestion decreases energy reserves in marine worms. Current Biology 23, R1031-R1033, http://dx.doi.org/10.1016/j.cub.2013.10.068

 

%d bloggers like this: